NAVADNA NEDELJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tisti čas je Jezus rekel

svojim učencem:

»Ne boj se, mala čreda,

kajti vaš Oče je sklenil,

da vam dá kraljestvo.

Prodajte svoje premoženje

in dajte vbogajme.

Naredite si mošnje,

ki ne ostarijo,

neizčrpen zaklad v nebesih,

kamor se tat ne približa

in kjer molj ne razjeda.

Kjer je namreč vaš zaklad,

tam bo tudi vaše srce.

Vaša ledja naj bodo opasana

in svetilke prižgane,

vi pa bodite podobni ljudem,

ki čakajo, kdaj se bo

njihov gospodar vrnil s svatbe,

da mu odprejo takoj,

ko pride in potrka.

Blagor tistim služabnikom,

ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne!

Resnično, povem vam:

Opasal se bo

in jih posádil za mizo.

Pristopil bo in jim stregel.

(Lk 12,32–37)

 

Marjan Turnšek

 

Sveto pismo pogosto uporablja podobo noči, teme. Mdr spominja na noč osvoboditve; v Visoki pesmi poznamo noč, ko duša pričakuje svojega Ženina; evangeliji večkrat opisujejo noč, v kateri je treba bedeti, pričakovati gospodarja ali stražiti mesto. Paleta pomenov, kije bila vedno izziv tudi raznim umetnikom.
Morda ima kdo prav zdaj občutek, da se nahaja v noči, ki je vedno bolj temna. Je noč, ker ne vemo, kam gremo (kam nas bo 
pripeljala vedno večja potrošnja, kam oboroževalna tekma, kam posegi v življenje ...). Noč je, ko ne vidimo več drugega ... in v temi je vsaka silhueta že nevarnost, pred katero se je treba braniti. Noč je čas brezupnosti ... ko se nam vedno znova vrača v zavest zlo, ki nam je bilo storjeno ... A je noč tudi stanje, v katerem lahko spoznamo, kje smo, kje imamo srce; ali še upamo; še verjamemo obljubi ali pa na dnu mislimo, da je bilo vse prevara. Spoznanje resnice o sebi.
Evangelij nas vabi, da smo v noči budni, pripravljeni. Ne kliče nas k čemu izrednemu, ampak opravljati redne stvari, ki so nam bile zaupane: ohranjati svetilke prižgane, sicer se bomo bali obličja drugih; imeti ledja opasana, da lahko strežemo, ne da bi padli v obup ali zagrenjenost. V noči ni za izbirati novih poti, ker lahko zaidemo, ampak vztrajati na danem mestu in služiti.
Ta Jezusova ideja je zares modra. Kajti Gospodar se bo vrnil, kakor je obljubil, prav na to mesto. In pogledal, kako smo živeli njegovo zaupanje, s katerim nam je zaupal skrb za druge: da bi jim dali jesti ob pravem času. Morda je dandanes še najbolj v "temi" odgovornost, ko tisti z večjo oblastjo in močjo mislijo predvsem nase; zlorabljajo moč in oblast in se postavljajo na mesto Boga, ko dobesedno odločajo o življenju drugih.
Na misel mi prihaja Van Goghova "Zvezdna noč": moč in harmonija barv z neko nostalgijo v ozračju in zvezdo jutranjico, ki naznanja nekaj novega - nikjer pa ni videti mrež umobolnice, v kateri je to umetnino naslikal. In bratu je zapisal: treba je iti le preko mrež/rešetk naše sedanjosti - čeprav je ostajal v umobolnici še naprej.
Vsaka podobnost z našim bivanjem v tem norem svetu je seveda povsem izključena! Kako iziti iz njega in ostati v njem?
Kdor reši to uganko, dobi lepo nagrado!

 

 

  


 

You are here
Sprejmem pikotke za to spletno stran.

EU Cookie Directive Module Information